“Daleč tam na severu Ljubljane. kjer ločijo nebotičniki vrhovi Kamniških planin solnčno Kranjsko od Koroške, leži majhna deželica, čisto samosvoja, obdana krog in krog od visokih gora, Jezersko. “
(R. Andrejka, I. Muri, Knjižica Jezersko, Ljubljana 1921)
Čas kamenja
Geološka preteklost jezerske doline je zelo pestra. Skoraj 400 milijonov let stare kamnine koralnega grebena Virnikovega Grintovca, Pristovškega Storžiča in Stegovnika so najstarejše. Kamniško – Savinjske Alpe so nastale z nalaganjem usedlin v plitvem morju pred 200 milijoni let in se nato 60 milijonov let pred našim štetjem dvignile zaradi velikih pritiskov. Dokončno podobo so dolini oblikovali ledeniki, ki so zaradi otoplitve izginili pred več kot 10.000 leti. Zaradi nepropustnosti dna je dolino zalila voda in nastalo je veliko ledeniško jezero, ki je začelo odtekati po velikem potresu leta 1348.
(VIR: Bavec et al. 2009. Geologija Slovenije = the Geology of Slovenia. Ljubljana, Geološki zavod Slovenije: 612 str.)
Čas ljudi
Prve uradne zapise o naseljencih v dolinah pod Kočno so našli v leseni kapelici v letu 811, zavetišču potujočim trgovcem in menihom, ki so prihajali iz tržiške strani, da bi nadaljevali pot naprej v Karantanijo ali v nasprotni smeri čez Karniolo proti morju.
Leta 1348 je veliki koroški potres z epicentrom pri Beljaku pustil posledice tudi v naši dolini: med 40-dnevnim tresenjem tal se je zrahljala pregrada na zahodu Makekove kočne in skozi edino oviro, ki je zadrževala vodno maso velikega jezera, je le-to začelo odtekati.
Odtekajoče jezero je pospešilo razvoj kmetijstva in dolina je bila vsa posejana z žiti ter ostalim, kar so ljudje potrebovali za preživetje. Ovčjereja je bila ena od temeljnih gospodarskih dejavnosti in jezerski kmetje so z načrtno rejo v 17. in 18. stoletju, skupaj s sosedi iz Solčave, vzredili visokogorskim pogojem primerno pasmo ovac, t.i. jezersko-solčavsko pasmo.
Ob koncu devetnajstega stoletja se je Jezersko začelo uveljavljati tudi kot zaželeni cilj nove razvijajoče se gospodarske panoge – turizma. Gostinstvo s prenočišči je sicer zaradi razvitih trgovskih poti razvito že mnogo prej (od 16. stoletja), z razvojem turizma pa je dolino pod Kočno začelo obiskovati vse več ljudi, ki so sem prihajali zaradi lepot jezerske doline in gora nad njo.
Češka gospoda, ki je imela v lasti tovarne na Kranjskem, je ob prelomu stoletja pod ostenji Grintovcev postavila prvo planinsko kočo v Sloveniji (Češka koča). Turizem je sočasno povzročil razcvet številnih obrti. Skoraj vsaka hiša je imela sobe za oddajo turistom in številnim obiskovalcem, ki so na Jezersko prihajali zaradi ugodnih klimatskih pogojev, saj je imelo Jezersko na tem območju edino status zdravilišča in bolnišnico za očesne bolezni. Podnebje in lega z 900 m nadmorske višine je ocenjeno z veliko ozonskimi pikami tako kot v švicarskem Davosu in je zdravo za oči, obolele za tuberkulozo.
Poleg tega, pa imamo na Jezerskem odlično slatino, ki jo sedaj lahko zaužijete in natočite pri koritu, kjer je v lepo naravno skulpturo vdelana pipa.
Neokrnjeno naravo, vrtoglave višine ponosnih Grintovcev in ohranjeno kulturno krajino, vse to ponujamo prijazni domačini ob odlični hrani naših babic in močni kapljici naših dedov tistim, ki prihajate na Jezersko – kjer je Slovenija najlepša!